Voden ogled muzeja palače Topkapi z vstopnico

Istanbul E-pass vključuje brezplačen voden ogled palače Topkapi z možnostjo izognitve čakalni vrsti za vstopnice in angleško govorečim strokovnim vodnikom. Za podrobnosti preverite razdelek »Odpiralni čas in zbirno mesto«.

Kaj je palača Topkapi in zakaj je pomembna?

Je največji muzej v Istanbulu. Palača stoji tik za Hagijo Sofijo v zgodovinskem središču mesta Istanbul. Palača je bila prvotno dom sultana; danes deluje kot muzej. Med pomembnejše znamenitosti palače sodijo harem, zakladnica, kuhinje in še marsikaj.

Kdaj se palača Topkapi odpre?

Odprta je vsak dan razen ob torkih.
Odprta je od 09:00 do 18:00 (zadnji vstop je ob 17:00).

Kje se nahaja palača Topkapi?

Palača se nahaja v četrti Sultanahmet. Zgodovinsko središče mesta Istanbul je zlahka dostopno z javnim prevozom.

Iz starega mestnega jedra: Z linijo tramvaja T1 se odpeljite do postaje Sultanahmet. Od tramvajske postaje je palača oddaljena le 5 minut hoje.

Iz četrti Taksim: Z vzpenjačo se odpeljite s trga Taksim do Kabataşa. Iz Kabataşa se z linijo tramvaja T1 odpeljite do postaje Sultanahmet. Od tramvajske postaje je palača oddaljena le 5 minut hoje.

Iz četrti Sultanahmet: Večina hotelov v okolici je dosegljiva peš.

Koliko časa traja ogled palače in kdaj jo je najbolje obiskati?

Če si palačo ogledate sami, lahko obisk traja od 1,5 do 2 uri. Voden ogled traja približno eno uro. V palači je veliko razstavnih dvoran. V večini prostorov sta fotografiranje in govorjenje prepovedana. Obisk je lahko glede na uro dneva precej zaseden. Najprimernejši čas za obisk palače je zgodaj zjutraj. V zgodnjih urah je v palači običajno mirno.

Kje se začne ogled muzeja?

Muzej se začne pri drugih vratih palače. Za prehod skozi druga vrata potrebujete vstopnico ali Istanbul E-pass. Pri obeh vhodih poteka varnostni pregled. Pred uporabo vstopnic sledi še zadnji varnostni pregled, nato pa vstopite v muzej.

Kaj si lahko ogledate na drugem dvorišču?

Na drugem dvorišču palače je več razstavnih dvoran. Ko vstopite, zavijte desno in zagledali boste zemljevid Otomanskega cesarstva ter maketo palače. Ob tej maketi lahko občudujete njeno ogromno površino, ki meri 400.000 kvadratnih metrov.

Kakšen pomen imata dvorana cesarskega sveta in stolp pravice?

Če se od tod odpravite naprej v levo, boste zagledali dvorano cesarskega sveta. Do 19. stoletja so se tu sestajali sultanovi ministri. Nad dvorano sveta se dviga stolp pravice v palači. To je najvišji stolp v muzeju. Simbolizira sultanovo pravičnost in je eno redkih mest v palači, ki je vidno od zunaj. Sultanove matere so s tega stolpa opazovale kronanje svojih sinov.

Kaj si lahko ogledate v zunanji zakladnici in kuhinjah?

Poleg dvorane sveta je zunanja zakladnica. Danes ta stavba služi kot razstavna dvorana za obredna oblačila in orožje. Nasproti Divana in zakladnice so palačne kuhinje. V njih so nekoč pripravljali hrano za skoraj 2.000 ljudi, zato so eden najpomembnejših delov stavbe. Danes je v teh palačnih kuhinjah največja zbirka kitajskega porcelana zunaj Kitajske.

Čemu je namenjena dvorana za sprejeme?

Ko prečkate tretje dvorišče palače, boste najprej zagledali dvorano za sprejeme. Tu se je sultan srečeval z voditelji drugih držav. V dvorani za sprejeme se je sultan sestajal tudi s člani dvorane sveta. Danes si lahko ogledate enega od prestolov otomanskih sultanov in čudovite svilene zavese, ki so nekoč krasile prostor.

Kaj lahko pričakujete v sobi verskih relikvij?

Po tej sobi si lahko ogledate dve pomembni znamenitosti palače. Prva je soba verskih relikvij, druga pa cesarska zakladnica. V sobi verskih relikvij si lahko ogledate brado preroka Mohameda, Mojzesovo palico, roko sv. Janeza Krstnika in še mnogo več. Večina teh predmetov izvira iz Savdske Arabije, Jeruzalema in Egipta. Ker je bil vsak otomanski sultan tudi kalif islama, so ti predmeti ponazarjali njegovo duhovno moč. Fotografiranje v tej sobi ni dovoljeno.

Kaj so glavne znamenitosti cesarske zakladnice?

Nasproti sobe verskih relikvij je cesarska zakladnica. Zakladnica ima štiri prostore, v katerih prav tako ni dovoljeno fotografiranje. Med najpomembnejše zaklade sodijo Diamant izdelovalcev žlic, bodalo Topkapi, zlati prestol otomanskega sultana in številni drugi zakladi.

Kaj si lahko ogledate na četrtem dvorišču?

Ko končate ogled tretjega dvorišča, lahko nadaljujete do zadnjega dela palače, četrtega dvorišča, ki je bilo sultanov zasebni prostor. Tu stojita dva čudovita paviljona, poimenovana po osvojitvah dveh pomembnih mest: Erevana in Bagdada. S tega dela palače se odpira čudovit razgled na zaliv Zlati rog.

Kje najdete najlepše razglede in opremo?

Za najboljše fotografije se odpravite na nasprotno stran paviljonov, kjer lahko z razgledne točke ob Bosporju uživate v enem najlepših pogledov na mesto. Tam je tudi kavarna, kjer si lahko privoščite pijačo, stranišča pa so na voljo v restavraciji.

Zgodovina palače Topkapi

Po osvojitvi mesta leta 1453 je sultan Mehmed II. naročil gradnjo palače zase. Ker naj bi bila palača dom kraljeve družine, je šlo za obsežen gradbeni projekt. Gradnja se je začela v šestdesetih letih 15. stoletja in bila končana do leta 1478. V zgodnjem obdobju je bila zgrajeno le jedro palače. Vsak otomanski sultan, ki je pozneje živel v palači, je naročil novo prizidavo.

Zato se je gradnja nadaljevala vse do zadnjega sultana, ki je živel v tej palači, Abdulmedžida I. Med njegovo vladavino je naročil gradnjo nove palače. Imenovala se je palača Dolmabahçe. Po njeni izgradnji leta 1856 se je kraljeva družina preselila v palačo Dolmabahçe. Palača Topkapi je ostala v uporabi vse do propada cesarstva. Kraljeva družina jo je še naprej uporabljala za slovesnosti. Z razglasitvijo Turške republike se je status palače spremenil in postala je muzej.

Haremski del palače

Harem je samostojen muzej znotraj palače Topkapi. Zanj je treba plačati posebno vstopnino, vstopnice pa se kupijo na ločeni blagajni. Beseda harem pomeni prepovedano, zasebno ali skrivno. To je bil del palače, v katerem je sultan živel z družinskimi člani. Drugi moški zunaj kraljeve družine niso smeli vstopiti. Vstop je bil dovoljen le eni skupini moških.

Ker je bil to prostor za sultanovo zasebno življenje, o njem ni veliko zapisov. Kar vemo o haremu, izvira iz drugih virov. O haremu nam veliko pove kuhinja. Iz kuhinjskih zapisov lahko razberemo, koliko žensk je živelo v haremu. Po zapisih iz 16. stoletja je bilo v haremu 200 žensk. Ta del vključuje zasebne prostore sultanov, sultanovih mater, priležnic in drugih.